Dragi verniki,
sopotniki v velikonočnem upanju.
V zmedi velikonočnega jutra je najmočnejši glas, da je GROB PRAZEN. Tam, kjer bi morala biti smrt, je zavladala praznina. Kjer bi moralo biti vse dokončno, se naseli upanje neznanega.
To jesen bomo v naši dekaniji praznovali dekanijski misijon, ki ga bomo povezali z dvema pomembnima obletnicama: 160 let od prenosa sedeža škofije v Maribor in 20 let od beatifikacije škofa Slomška. Geslo tega dogajanja bo: Ne boj se, samo veruj! (Mr 5,36)
Zato vam v začetku tega misijonskega dogajanja in ob letošnjem velikonočnem praznovanju želimo dekanijski duhovniki voščiti s tema vzklikoma: NE BOJ SE!
Priznajmo, veliko je danes strahov v nas in med nami, pogosto zelo skritih. Strahov, razočaranj in jeze, ker smo si življenjski slog nekam čudno otežili. Živimo sicer v miru, temeljnih stvari nam ne manjka, takoj smo lahko v stiku z vsakim skoraj kjerkoli, in še so ugodnosti, ki nam jih omogočata tehnika in čas. A kljub temu človek ne najde osnovnih in najbolj potrebnih odgovorov, poti in gotovosti, ki bi ga pomirile. Upa in hrepeni, da bi zmogel, a se mu vedno ne posreči in doživi razočaranje tudi tam, kjer bi moral najti odgovor. Prav zato potrebuje gotovost, da ni odvisen samo od sebe, tehnike ali bližnjega, ampak da bdi nad njim On.
SAMO VERUJ!
S svetim krstom smo se prerodili v Duhu za novo življenje ljubezni in resnice. Ne bojmo se znova verovati v dobroto Boga Očeta, četudi se ta kdaj zagrne v skrivnosten molk. Globoko v sebi hrepenimo po brezpogojni sprejetosti in iskrenih odnosih. Ne bojmo se visokih idealov, tudi ne za ceno plavanja proti toku večine, ki ceni samo korist, užitke in dobro počutje.
Mnogi nas vabijo k veri, kakršnikoli pač že. A samo Bog nas kliče po imenu in more vsakemu vrniti njegovo osebno dostojanstvo. Ne bojmo se Kristusa, kajti samo On ve, kaj iščemo in po čem hrepenimo!
Verjetno nas kdaj grešnost Cerkve omaja v zavesti, da nam prinaša Kristusa v svojih zakramentih in učenju resnično svobodo. Ne bojmo se je, kajti njeno krmilo drži Kristus! Bodimo zato še bolj Cerkev, bodimo še bolj zavzeti za njeno svetost, podobno kot papež Frančišek, da bi ta Cerkev (tudi mi – velikonočni kristjani) prinašala vero, upanje in ljubezen. Ta misijon bo tako priložnost za našo prenovo in nov začetek v luči praznega groba.
Dragi bratje in sestre!
Skozi mnoga srečanja smo se duhovniki in laiki spraševali in skušali odkriti, kakšna naj bo naša misijonska pot. Ob osrednjih točkah, ki so se nakazovale (poglobitev vere, družina in povezanost župnij), smo iskali način, kako odgovoriti na potrebe sodobnega časa.
Tako je nastal tridelni program:
1. Prvi del misijona (september) želimo ob praznovanju dveh pomembnih obletnic, povezanih z bl. Slomškom, združiti v molitev in prošnjo za blagoslov vsega dogajanja. Molitev, da bi resnično odprli srca, družine, župnijska občestva, pa tudi okolje, v katerem živimo. Želimo jih odpreti Bogu samemu in njegovemu delovanju.
2. Osrednja meseca misijona bosta oktober in november. Ob kratkih župnijskih misijonskih dogodkih bo v ospredju teh dveh mesecev skupni odgovor na odprta vprašanja. V tem času bodo dogodki potekali večinoma na dekanijski ravni. Nekateri dogodki se bodo zgodili tudi na medžupnijski ravni (sodelovanje med nekaj župnijami). Teme so bogate, pa tudi izbrani gostje in misijonarji nam želijo biti pravi pričevalci.
3. Med 1. adventno nedeljo in božičem pa si želimo, da bi redne dogodke v župniji znali oblikovati tudi z močjo in milostjo misijonskih dni.
Vabimo vas, da v tem misijonskem dogajanju najdete prostor tudi za svoje sodelovanje. Nemogoče si je zamisliti, da bi bili del vseh dogodkov, vsekakor pa si v tem misijonskem času postavimo misijon kot pomemben del naših vsakdanjih obveznosti.
Vaši dekanijski duhovniki
Poglej PROGRAMSKO knjižico >>>
